alfa-amilaza CAS:9000-90-2 C10H13FN2O4
Kataloška številka | XD90389 |
ime izdelka | alfa-amilaza |
CAS | 9000-90-2 |
Molekularna formula | C10H13FN2O4 |
Molekularna teža | 244.22 |
Usklajena tarifna oznaka | 35079090 |
Specifikacije produkta
Tališče | 66-73°C |
Videz | Bel prah |
Eden ključnih terapevtskih pristopov za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 je uporaba zdravil, ki lahko zmanjšajo postprandialno hiperglikemijo z zaviranjem encimov za prebavo ogljikovih hidratov.Pričujoča študija je preučevala učinke izvlečka in frakcij perikarpa posušenega sadja Phaleria macrocarpa, tradicionalne antidiabetične rastline, vodene z biološkim preizkusom, na α-glukozidazo in α-amilazo, da bi razumeli njun antidiabetični mehanizem, saj kot tudi njihov možni atenuacijski učinek na zvišanje glukoze po obroku. Ocenjeni so bili metanolni ekstrakt (ME), pridobljen z zaporedno ekstrakcijo s topilom, njegova najučinkovitejša tekoče-tekoče n-butanol frakcija (NBF) in podfrakcija bliskovne kolonske kromatografije (SFI). za in vitro zaviranje aktivnosti α-glukozidaze (kvas) in α-amilaze (prašič).Poleg tega so bili izvedeni potrditveni testi in vivo pri podganah s sladkorno boleznijo, povzročenih s streptozotocinom (SDR), z oralnimi testi tolerance na glukozo, saharozo in škrob. Pri najvišji uporabljeni koncentraciji (100 μg/ml) je NBF pokazal največjo inhibicijo proti α-glukozidazi ( 75 %) in α-amilaze (87 %) in vitro (IC50 = 2,40 ± 0,23 μg/ml oziroma 58,50 ± 0,13 μg/ml) v odvisnosti od odmerka;učinek, za katerega je bilo ugotovljeno, da je približno 20 % večji od akarboze (55 %), standardnega zaviralca α-glukozidaze (IC50 = 3,45 ± 0,19 μg/ml).ME in SFI sta zavirala tudi α-glukozidazo (IC50 = 7,50 ± 0,15 μg/ml in 11,45 ± 0,28 μg/ml) in α-amilazo (IC50 = 43,90 ± 0,19 μg/ml in 69,80 ± 0,25 μg/ml), vendar manjšem obsegu.V študijah in vivo s podganami s sladkorno boleznijo sta NBF in SFI učinkovito zmanjšala najvišjo koncentracijo glukoze v krvi (PBG) za 15,08 % oziroma 6,46 % in površino pod tolerančno krivuljo (AUC) za 14,23 % oziroma 12,46 % po peroralnem izzivu s saharozo. (P <0,05);s čimer potrdimo opaženo delovanje in vitro.Ti učinki zmanjšanja PBG in AUC so bili dokazani tudi pri testih tolerance za glukozo in škrob, vendar v manjši meri. Te ugotovitve razkrivajo, da lahko P. macrocarpa zmanjša hiperglikemijo v pogojih in vitro in in vivo z močnim zaviranjem encimov za hidrolizacijo ogljikovih hidratov, zaradi česar je uspešna rastlina za pridobivanje naravnih spojin za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2.