Izdelki

Način, na katerega se učinki sočasnih mutacij združijo, da spremenijo encimsko aktivnost, ni lahko predvidljiv, ker ti učinki niso vedno aditivni na linearen način.Zato lahko karakterizacija učinkov sočasnih mutacij aminokislinskih ostankov, ki vežejo substrat, pomembno prispeva k razumevanju substratne specifičnosti encimov.V beta-glikozidazi iz Spodoptera frugiperda (Sfbetagly) oba ostanka Q39 in E451 interagirata s substratom, kar je bistveno za opredelitev specifičnosti substrata.Dvojni mutanti Sfbetagly (A451E39, S451E39 in S451N39) so bili pripravljeni z na mesto usmerjeno mutagenezo, izraženi v bakterijah in očiščeni z afinitetno kromatografijo.Ti encimi so bili karakterizirani z uporabo p-nitrofenil beta-galaktozida in p-nitrofenil beta-fukozida kot substratov.Razmerje k cat/Km za enojne in dvojne mutante Sfbetagly, ki vsebujejo na mesto usmerjene mutacije na položajih Q39 in E451, je bilo uporabljeno za dokazovanje, da učinek dvojnih mutacij (Gdouble) na prosto energijo ESdouble dagger (kompleks encimsko prehodno stanje) daggerxy) ni vsota učinkov, ki so posledica posameznih mutacij (Gdouble daggerx in Gdouble daggery).Ta razlika v Gdouble dagger kaže, da se učinki posameznih mutacij delno prekrivajo.Zato ta skupni učinek šteje samo enkrat v Gdouble daggerxy.Kristalografski podatki o beta-glikozidazah razkrivajo prisotnost bidentatne vodikove vezi, ki vključuje ostanke Q39 in E451 ter isto hidroksilno skupino substrata.Zato tako termodinamični kot kristalografski podatki kažejo, da ostanka Q39 in E451 medsebojno vplivata na svoje interakcije s substratom.